Predavanje WITTGENSTEIN: Urh Vele, Metodologija filozofskih raziskav (VIDEO)

Urh Vele: Metodologija Filozofskih raziskav

13.5.2014, Moderna galerija ljubljana

Ko začnemo brati Filozofske raziskave, reprezentativno delo Wittgensteinove pozne filozofije, nas prvo branje gotovo navda z razočaranjem, dobimo vtis, da so Raziskave neresno delo, polno navidezno sokratskih dialogov z izmišljenimi sogovorniki, ki so na trenutke še bolj absurdni in komični od samih Platonovih, polno udarnih sloganov, izvirnih metafor, (za lase privlečenih) miselnih eksperimentov, čudnih analogij in primer, polno vprašanj, na katera je le redko odgovorjeno (v Raziskavah je 784 vprašanj, le na 110 od njih je odgovorjeno, pri čemer je večina njih mišljenih kot napačnih).

Vendar pa je po mojem mnenju ta percepcija napačna, Filozofske Raziskave lahko razumemo kot harmonijo stila in vsebine, sovpadanje oblike in vsebine, saj način pisanja reflektira samo vprašanje filozofske metode. Kaj je torej ta vzgib, ki je silil Wittgensteina pisati na takšen način? Trdim, da je to njegovo razumevanje jezika in filozofije, filozofske dejavnosti. Wittgensteinovo filozofijo moramo razumeti kot kritično soočenje s filozofsko tradicijo. Zelo splošno rečeno in zato nujno trivialno, tradicija filozofije je ponavadi dojemala svojo dejavnost kot kognitivno dejavnost, ki odkriva objektivno, od jezika neodvisno strukturo sveta. Wittgensteinovo filozofijo in njegovo filozofijo filozofije lahko razumemo kot destrukcijo tradicionalne filozofije, metafizike. Njegovo pojmovanje filozofije lahko na hitro in na splošno strnemo v naslednje trditve: filozofija je zgolj deskriptivna dejavnost, ki opisuje delovanje našega jezika (slovnico jezika); filozofski problemi nastanejo zaradi nerazumevanja delovanja našega jezika; v filozofiji ni mogoče postavljati tez; filozofija ni teorija; filozofija ni empirična; filozofija ni logična raziskava, ki lahko razgrne strukturo sveta; filozofija ne daje nobenega znanja ali vedenja; filozofski problemi so pojmovni, ne dejstveni; ni filozofskega metajezika …

Wittgensteinova razmišljanja o filozofiji sprožajo mnogo težav, zagotovo je poglavitno to, ali se je sam Wittgenstein v svojem filozofiranju držal teh metodoloških načel, zato bom v predavanju poskušal pokazati, kakšna je Wittgensteinova metoda filozofiranja, kaj je filozofija po Wittgensteinu, pri čemer bom primerjal metodologijo Filozofskih raziskav z metodologijo Logično filozofskega traktata. Pri tem bom izhajal iz teze, da gre za kritično filozofijo, ki se vprašuje po pogojih možnostih samega sebe, lastnega izjavljanja. Ker se torej vprašuje po pogojih možnostih izrekanja, lahko rečemo, da je ta filozofija transcendentalna, vendar, kot bomo videli, transcendentalna brez pristajanja na transcendentalno mesto izrekanja – je radikalno imanentna, zanika možnost kakršnegakoli višjega gledišča, pogleda s ptičje perspektive.

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

%d bloggers like this: